Kdo je Gašper plemeniti Lamberg?

To je zanimivo predvsem iz dejstva, da se je tega leta začel znani kmečki upor, ki je nato zajel vso slovensko ozemlje. Ohranjeni sta nedatirani pritožbi dveh podložnikov, ki ju je medna samovoljno in gorobo ravnanje turnirskega močno oškodovalo. Ta pomembnen dogodek obeležuje tudi spominska tabla ob vhodu v glavni objekt Polhkgrajske graščine.

Gašper plemeniti Lamberg (Gašper II. Lamberg, včasih omenjen tudi kot III.) (ok. 1463–ok. 1517), ki je spadal pod kamensko-gutenburško linijo Lambergerjev, je zanimiv tudi zaradi drugih dejstev, ki so narekovala njegovo življenje in posledično vplavala na naše kraje. Svoja otroška leta je namreč preživel v družbi princa oz. cesarja Maksimiljana I. (1459-1519) v dunajskem Novem mestu. Ta je po smrti svoejga očeta prevzel vodenje takratnjega

Z Maksimiljanom I. je tudi kasneje prijateljeval, ključno pa je vplival tudi na razvoj njegove karierne poti. Take je že v devetdesetih letih 15. stoletja deloval kot povelnik v službi Friderika III., Maksimiljanovega očeta. Ta ga je kasneje imenoval kot "dvornega služabnika". 

Sicer pa je Gašper zgodovinarjem zanimiv predvsem zato, ker je bil eden izmed najbolj znanih turnirskih dvobojevalcev svojega časa v Srednji Evropi. Za seboj je pustil izjemno pomembno turnirsko knjigo, ki nam s pomočjo 87 slik Gašeprjevih dvobojev in opisov pomaga razumeti življenje vitezov in turnirskega bojevanja tistega časa. Gre za svet zadnjih vitezov, med katerimi imamo tudi Slovenci svojega junaka. Knjigo hranijo v dunajskem umetnozgodovinskem muzeju.

V slovenski zavesti pa je ostal predvsem kot protagonist prve objavljene slovenske pripovedne pesmi Pegam in Lambergar, katere motivi krasijo mariskatero panjsko končnico. Velikanovo ime, Pegam, nekateri primerjajo z neškim izrazom Behaim, kar bi pomenilo Čeh. Pri nas se je zaradi tega porajalo mnenje, da je pesem odmev bojev za celjsko dediščino v 15. stoletju (katere del je bilo tudi polhograjsko). Čeprav podobno pesnitev poznajo tudi drugi evrospki narodi, ter dejstvo da se je pesem in posledično tudi protagnosist skozi leta spreminala, Lambergarjevo ime ostaja okoreninjeno v naši zavesti.



Vir fotografije: SEM
Viri besedila:
Zamernik, N. (2016). Srednjeveški viteški turnirji v Evropi in pri nas (diplomsko delo). Univerza v Mariboru, FF, Maribor. Dostopno prek povezave.
Kavčič, J. in Kavčič J. (2009). Iz skrinje Polhograjske Graščine. Ljubljana: Salve d.o.o. 
Samsa, J. (2009). Nacionalne razsežnosti ljudske pesemske ustvarjalnosti pri Slovenich (diplomsko delo). ULJ, FDV, Ljubljana. Dostopno prek povezave.