Dobrova

Največje naselje in upravno središče občine leži na ravnici in na terasah nad reko Gradaščico na robu Polhograjskega hribovja. Po ljudskem izročilu je naselje dobilo ime po tisočletnem hrastu, ki so ga podrli konec 19. stoletja. 

V dobi Rimljanov je na Dobrovi stala opekarna, kjer so izdelovali opeko za gradnjo Emone, rimske naselbine na mestu današnje Ljubljane. Ko je v 4. stoletju rimski imperij propadel in so na naše ozemlje vpadala tuja ljudstva, so se prebivalci z ravnic začeli preseljevati na višje ležeča območja, kakršno je tudi Gradišče pri Dobrovi. Nad Dobrovo danes kraljuje župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, ki je bila v preteklosti med najbolj obiskanimi romarskimi potmi na Kranjskem. Zgradili so jo leta 1716 na mestu nekdanje poznogotske cerkve.